Intervju za tednik Nedelo

Bitcoin je edina dobrina, neodvisna od kateregakoli centra moči

S Klemnom K. Verstovškom, avtorjem knjige Od barantanja do bitcoina, smo se pogovarjali o tem plačilnem sredstvu, ki se mu politika klanja ali pa ga preganja.

Intervju je objavljen na Delo.si

Spomladi je izšla vaša knjiga Od barantanja do Bitcoina. Zakaj ste jo napisali?

V sklopu Bitcoin društva Slovenije smo se leta 2023 z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani pričeli dogovarjati, da bi za študente organizirali dogodek na temo bitcoina, kjer bi eno izmed predavanj vodil jaz. Študentom sem želel predstaviti zgodovinski nastanek in lastnosti denarja, analizo obstoječega denarnega sistema in ponuditi bitcoin kot potencialno alternativo. V moji navadi je, da ob pripravi na predavanje spišem krajši esej, iz katerega nato oblikujem preglednice, ki so mi v oporo pri izvedbi predavanja. Tako sem pričel s pisanjem eseja o prej omenjenih tematikah, kar se je hitro prelevilo v obsežnejše besedilo, ki predstavlja skrajšan uvod v glavne teme knjig Bitcoin standard in Fiatni standard iz zbirke projekta Bitcoin knjižnica. Ker smo s projektom razvili založniški program, sem prišel do ideje, da bi svoje besedilo lahko uredil in izdal v tiskani obliki. Tako je letošnjega aprila izšla moja prva knjiga – Od barantanja do bitcoina: priročnik o denarju, ki je sedaj na voljo v večini slovenskih knjižnic in knjigarn ter na naših spletnih mestih Bitcoin knjižnica in Bitcoin Shop.

Izjemno sem hvaležen tudi Andreju Škrabi, da je knjigi prispeval spremno besedo. Med 26.11. in 1.12.2024 se bomo s projektom Bitcoin knjižnica udeležili tudi 40. Slovenskega knjižnega sejma na Gospodarskem razstavišču, kamor vabim vse zainteresirane bralce, saj nas tam lahko spoznajo in izvejo več o bitcoinu in našem projektu. Tekom sejma bom knjigo tudi predstavil na pisateljskem odru.

HBO Max je pravkar posnela film Električni denar: Skrivnost BTC, v katerem naj bi razkrili skrivnost izumitelja btc Satoshija Nakamota? Zakaj je tako pomembno, da ostane rojstvo btc zavito v skrivnost?

Rojstvo bitcoina predstavlja njegovo genezo – torej poglavitni dogodek, ki je svetu dal ta neprecedenčni izum, ki je sprožil revolucijo sprva na finančnem, nato pa neizogibno tudi na makroekonomskem in geopolitičnem prizorišču. Čudežni nastanek bitcoina, ki mu večkrat v hecu pravimo »brezmadežno spočetje« je tisto, kar ga dviguje nad nivo same tehnologije in mu nudi tudi ideološko spremstvo. Nek anonimni samaritan je uvidel, da svet boleha za virusom izkrivljenega denarja in se odločil, da bo uporabil svoje programerske, inžinirske in kriptograferske veščine ter ustvaril denarni sistem, s katerim zaradi genijalne zasnove ne bo mogoče manipulirati. Ta oseba, ki se je skrivala za psevdonimom Satoshi Nakamoto, je v zameno želela zgolj eno stvar – da ljudje spoštujejo njeno zasebnost. Po dveh letih razvijanja, varovanja in bdenja nad omrežjem, je Satoshi za vedno izginil iz javnosti in bitcoin prepustil skupnosti. Projekt se je tako nadaljnjih 13 let razvijal brez njegove prisotnosti, kar je omogočilo, da se je popolnoma decentraliziral. Nadzor nad omrežjem so prevzela vozlišča (uporabniki), ki lahko spremembe v omrežju uveljavijo zgolj s strinjanjem velike večine, Satoshi pa je danes samo še eden izmed nekoč aktivnih vozlišč v omrežju.

Razkritje osebe, ki se skriva za psevdonimom, bi po nepotrebnem ogrozilo njen obstoj, saj se sumi, da ima v posledici svoje zgodnje prisotnosti pri omrežju ta oseba dostop do ca. 1.000.000 bitcoinov, ki jih je pridobila z rudarjenjem blokov, kar danes v evrski protivrednosti predstavlja skoraj 60 miljard evrov. Resnica je, da ni pomembno, kdo je Satoshi Nakamoto, tako kot ni pomembno, kdo je izumitelj kolesa – orodja, ki ga uporabljamo vsak dan in mu zaupamo, ne da bi vedeli, kdo ga je ustvaril ali mu morali zaupati za njegovo uporabo. Čar bitcoina je, da je odprtokoden, kar pomeni, da lahko popolnoma vsak preveri, kaj se skriva v njegovi programski kodi in z malce programerskega znanja vidi, kako omrežje deluje. Razkritje Satoshijeve identitete je brezpredmetno za bitcoinovo delovanje ali zanesljivost, saj je, tako kot kolo, tudi bitcoin zgolj orodje.

Ali menite, da je denar glavni vzrok kriz današnjega sveta? Papirnati denar izgublja zaupanje po vsem svetu. Zakaj? Kakšen naj bi bil dober denar? Ali ni zlato v vseh pogledih še vedno najboljši denar?

Razlog, da se v svoji akademski usmerjenosti posvečam denarju je, ker denar predstavlja temelj človeške civilizacije. Denar, kot opisujem v knjigi, rešuje najgloblji problem človeške civilizacije – kako ljudem omogočiti, da neovirano trgujejo drug z drugim, namesto da kradejo tujo lastnino. Celotna družba temelji na transakcijah, med katerimi so najbolj pogoste informacijske (jezik) in ekonomske (denarne). Zaradi tega večkrat rečemo, da je denar kri gospodarstva, ki poganja vsa njegova področja. Kaj se zgodi, kadar je kri v našem telesu pokvarjena? Organi nam postopoma odpovejo. Enako se dogaja, kadar se pokvari denar, ki ga uporablja družba. Ko uporabljamo denar, ki ga mora večina služiti z delom, peščica pa ga lahko ustvarja z lepega, kot to počno centralne banke, obolijo vsa področja družbe. To ne opazimo zgolj v ekonomiji, temveč tudi v arhitekturi, zdravju, družinskih odnosih, umetnosti, vojni in miru ter nenazadnje tudi v obsegu človeške civilizacije, ki se prične krčiti.

Denar sam po sebi ne služi ničemur, v kolikor ne obstajajo dobrine, ki nam jih lahko kupi, zaradi česar ni pomembna njegova količina, temveč kupna moč. Kadar se količina denarja neomejeno veča, se prične krčiti zaloga dobrin, saj denar in kupna moč odtekata od tistih, ki ga varčujejo k tistim, ki ga ustvarjajo. Produktivnost gospodarstva se niža, saj s kapitalom razpolaga vse manjše število ljudi, ki nimajo zadostnih informacij, da bi ga lahko optimalno razporejali. Manjša kot je zaloga kapitala (dobrin), manj ust lahko nahranimo, civilizacija pa tone v propad.

Zlato je dolga leta služilo kot zanesljiv denar, vendar je podleglo centralizaciji ob razvoju komunikacijskih kanalov, saj ga zaradi njegove fizičnosti ni mogoče prenašati preko interneta. Tako se je strnil v trezorjih bank, iz tam pa ga je oblast mnogo lažje zasegla in izrinila njegovo monetarno vlogo ter jo nadomestila z državnimi valutami. Glavna monetarna lastnost zlata je bila njegova relativna redkost, saj je ena izmed najmanj pojavnih kovin v zemljini skorji, zaradi tega pa je njegova letna inflacija zaloge izjemno nizka. To pomeni, da se naše zlato zelo počasti razvrednoti z inflacijo, kar mu zagotavlja dobro hrambo vrednosti. Kljub temu pa ima zlato stalno inflacijo približno dveh odstotkov letno, zaradi česar se vrednost naših prihrankov razpolovi na vsakih 35 let. Bitcoin nima inflacije, saj je njegova končna zaloga kovancev omejena na 21 milijonov, česar ni mogoče povečati, kar pomeni, da od vseh monetarnih dobrin najbolje ohranja svojo vrednost, hkrati pa je deljiv na zelo majhne enote in ga je mogoče hitro in neovirano pošiljati preko interneta po celem svetu.

V knjigi pravite, da je denar le tehnološki koncept, najboljši od teh konceptov doslej pa je btc. Zakaj?

Denar je tehnologija, ki rešuje problem barantanja. Barantanje ali blagovna izmenjava je stanje, kjer moramo za prejem želenega blaga najti nekoga, ki bo pripravljen sprejeti naše blago. To hitro postane neučinkovito, ko se družba širi in veča obseg trgovine. Denar je medij, ki nam omogoča, da z njim posredno izmenjujemo blago, ne da bi nasprotna stranka morala želeti blago ali storitev, ki jo mi ponujamo. Če želimo kupiti čevlje od čevljarja in prodajamo meso, moramo poiskati nekoga, ki bo priprravljen z denarjem kupiti naše meso, denar pa nato uporabiti za nakup čevljev. Pri uporabi denarja za nakup čevljev ni pomembno, ali ima čevljar rad meso ali ne, pri barantanju pa. Bitcoin to izpopolnjuje, saj gre za univerzalen denar, pri katerem ni važno, v kateri državi se nahajamo mi ali naša nasprotna stranka, ali se najini državi medsebojno vojskujeta, ali kaj podobnega, saj bodo moji bitcoini našli pot do njegovega vozlišča ne glede na te faktorje.

Bitcoin ni politično utemeljen, temveč apolitičen in nevtralen sistem za prenos vrednosti po celem svetu in brez cenzure. Nikoli do sedaj nismo poznali takšne vrste denarja, saj je tudi zlato podleglo pritiskom suverenih oblasti. Daleč najpomembnejša lastnost bitcoina pa je ta, da je absolutno omejen na 21 milijonov enot, kar pomeni, da bo njegova kupna moč stalno naraščala z naraščajočim številom uporabnikov in naraščajočo produktivnostjo gospodarstva. To je glavni razlog, da že zadnjih 15 let opazujemo eksponentno rast bitcoinovega tečaja v odnosu do drugih valut. Mnogi trdijo, da gre za mehurček, ki bo počil, saj ne razumejo koncepta zanesljivega denarja z omejeno zalogo. Resnica je, da ni bitcoin tisti, ki je volatilen, temveč so volatilne vse druge valute, v katerih merimo njegovo vrednost, zaradi česar večkrat pravim, da je bitcoin zrcalo gospodarstva. Gre za popolnoma stabilen in transparenten sistem, ki na vsakih približno 10 minut zanesljivo ustvari nov blok transakcij in hkrati ohranja pravilo 21 milijonov kovancev. Volatilnost je odraz stanja v gospodarstvu in ne bitcoina.

Med verniki BTC prevladuje prepričanje, da če lahko ustoličijo BTC kot svetovno valuto, bodo rešeni vsi problemi tega sveta?

 Verniki bitcoina so poznavalci Mengerjeve ekonomske teorije in razumejo, da je optimalno število denarnih sredstev v človeški družbi samo eno univerzalno denarno sredstvo. Kadar moramo za trgovanje s tujci domačo valuto najprej menjati za tujo in šele nato kupiti njihovo blago, se ponovno vračamo v sistem delnega barantanja, ki vodi do neučinkovitosti. To, da smo tekom 20. in 21. stoletja sočasno uporabljali stotine različnih denarnih sredstev je anomalija, ki ni značilna za razvoj denarja. Zlato je v 19. stoletju predstavljalo globalni monetarni standard, na katerem so slonele vse valute, ki so bile le denominacija določene teže zlata. Zlato je bilo temelj trgovine in sprejeto praktično povsod po svetu.

Bitcoin je le logičen korak v evoluciji denarja in bo sčasoma postal univerzalen monetarni standard, na katerem bo temeljilo svetovno gospodarstvo. Ker gre za najzanesljivejše denarno sredstvo, ki smo ga kdaj poznali, bo kri gospodarstva ponovno ozdravela, s tem pa se bo vrnila kakovost na raznorazna področja, ki sem jih našteval že prej. Denar je sveta vladar, seveda pa ne reši čisto vsakega problema na svetu.

Poleg vernikov so med lastniki btc tudi špekulanti, ki upajo, da bo btc nekoč vreden milijon dolarjev?

 Vso človeško vedenje temelji na špekulaciji. Vsakič, ko prečkamo cesto in ne obrnemo glave špekuliramo, da se bodo avti v prometu držali cestno prometnih pravil. Prav tako vsak bitcoiner špekulira, da bo kupna moč bitcoina s časom naraščala, drugače ga ne bi kupil. Pri tem pretehta oportunitetne stroške ostalih naložb in ugotovi, da je bitcoin zanj najboljša naložba za dane potrebe. Seveda obstajajo tudi posamezniki, ki bi z bitcoinom radi obogateli v evrski ali drugi protivrednosti. Bitcoinerji in »špekulanti« se razlikujejo v tem, da prvi želijo dolgoročno obogateti v kupni moči bitcoina z varčevanjem, slednji pa s hitrim fiatnim zaslužkom. Osebno me je bitcoin naučil varčevanja, kar je največja pomanjkljivost med mladimi.

Btc kupujejo tudi finančne ustanove, prav letos se je začelo trgovanje z derivati btc, ki omogoča njegovo širjenje tudi med institucionalne investitorje. Je to za btc kot decentralizirano valuto dobro ali slabo?

 Razporeditev kovancev med uporabniki nima vpliva na delovanje omrežja, v čemer je cel čar bitcoina in to ga ločuje od fiata. Pri fiatu moč in vpliv temeljita na količini denarja, pri bitcoinu pa na konsenzu vozlišč, ki poganjajo njegovo programsko kodo. Seveda strnitev bitcoina v velikih finančnih institucijah ni najbolj zaželena z vidika malih uporabnikov, vendar gre za prosti trg in se te zadeve neizogibno dogajajo. Derivati prinašajo veliko prednosti in veliko slabosti. Prednosti so v lažji dostopnosti do bitcoina, preprostosti uporabe in združenju s tradicionalnim finančnim sistemom, slabosti pa v možnosti oškodovanja lastnikov bitcoina s strani oblasti ali finančnih institucij, cenzuri uporabnikov in kratkoročni manipulaciji cene na trgu z množično odprodajo. Vsekakor pojav derivatov kaže na zrelost bitcoina za vstop na širši finančni trg in njegovo prepoznanje kot legitimno naložbeno in monetarno sredstvo.

V ZDA je vsaj pet mio ljudi, ki varčujejo v btc, koliko jih je pri nas oziroma koliko je uporabnikov kriptovalut. Za koga je btc primeren?

 Števila uporabnikov bitcoina ni mogoče izmeriti, saj posamezne digitalne denarnice niso vezane na identiteto uporabnika, kar pomeni, da ima lahko en uporabnik neskončno denarnic. Ocene števila se izvajajo na podlagi registriranih uporabnikov borz, kar je vse slabši pokazatelj števila uporabnikov, saj vedno več bitcoinov zapušča hrambo na borzah in se pretaka v lastno hrambo uporabnikov z uporabo strojnih denarnic – naprav, ki omogočajo domačo hrambo bitcoina s pomočjo zasebnega ključa, ki ga pozna zgolj lastnik denarnice in bitcoinov, ki so v njej. Najboljši približek številu slovenskih uporabnikov je število članov Facebook skupin, kot je skupina Kriptovalute, ki si jo lasti Bitcoin društvo Slovenije in zajema približno 25.000 članov in sorodnih skupin, ki skupaj zajemajo več kot 50.000 članov po Sloveniji. Bitcoin je odprt sistem, ki ga lahko koristi vsak, najbolj primeren pa je po mojem mnenju za mlade, katerih glavni alternativi za reševanje stanovanjskega problema sta zadolževanje in zanašanje na dediščino, to pa prepogosto vodi v dolžniško suženjstvo in pokvarjene družinske odnose. Starejši se mu upirajo, ker po njem nimajo pretirane potrebe, saj so večino življenjskih ciljev že uresničili, ne poznajo pa situacije, v kateri se nahajajo mladi.

Kaj je namen slovenskega društva btc, katerega tajnik ste? Poznam slovenskega državljana, ki mu menjalnica neupravičeno zadržuje 10 btc. Lahko kako pomagate v takšnih primerih?

 Bitcoin društvo Slovenije je ustanovljeno z namenom, da povežemo slovensko bitcoin in kripto skupnost, organiziramo dogodke, odgovarjamo na vprašanja, pomagamo posameznikom ter se aktivno vključujemo v oblikovanje zakonodaje s strani države, EU in ostalih institucij. Na nas se ljudje stalno obračajo s prošnjo po pomoči pri reševanju izgube sredstev iz raznih razlogov. Pri tem jim pomagamo po najboljših močeh, vendar jih moramo večkrat obvestiti, da so bili žrtev prepogoste zlorabe, ki je vseprisotni del kripto ekosistema. V Sloveniji je tega ogromno, kar je tudi razlog, da se Bitcoin društvo Slovenije izogiba promociji kriptovalut, saj jih bitcoin ne štejemo kot del kripto ekosistema, temveč samostojen ekosistem, ki se od kripta ločuje v najbolj temeljnih lasnostih. Tudi sam nisem pristaš kriptovalut, temveč jih štejem kot avtoimuni odziv fiatnega sistema na pojav bitcoina. Vsi, ki bitcoin enačijo s kriptom, po mojem mnenju niso posvetili zadostne količine časa preučevanju bitcoina. Z društvom pa organiziramo tudi brezplačna mesečna srečanja v Ljubljani in Mariboru ter sodelujemo s podjetjem NiceHash pri organizaciji prve slovenske bitcoin konference, ki bo potekala 8. in 9.11. v hotelu Habakuk v Mariboru. Bralce vljudno vabim na konferenco, saj bodo tam lahko najbolje spoznali slovensko in tujo bitcoin skupnost, avtorja prej omenjenih knjig Bitcoin in Fiatni standard ter prisluhnili številnim zanimivim vsebinam.

Lastniki kovnic ali tiskarn denarja so vedno goljufali. Tako počnejo tudi države z dotiskavanjem papirja, za katerega prodajamo svoje delo?

 Seveda. Kot sem že omenil, količina denarja sama po sebi nima nikakršne vloge, spomnimo se hiperinflacije denarja v Jugoslaviji ali Weimarski Nemčiji. Če bi s tiskanjem denarja lahko rešili svetovno lakoto, bi lahko s tiskanjem diplom rešili človeško neumnost. Vse, kar tiskanje denarja omogoča, je razporejanje kupne moči denarja iz rok revnih v roke bogatih. Laiki za to krivijo kapitalizem, v resnici pa je to posledica Cantillonovega učinka inflacije denarja. S tem, ko se oblasti lahko brezmejno zadolžujejo na račun svojih davkoplačevalcev, bogatijo lastniki velikih korporacij in bank, siromaši pa delavski razred.

Inflacija je prikriti davek, ki primarno bremeni najnižji sloj in je vselej v zgodovini vodila v propad najveličastnejših imperijev.

Država z represivnim aparatom lahko prepove državljanom tudi posedovati zlato; toda ali lahko prepove trgovanje z btc oziroma kako drugače omejuje kriptovalute? Ali pa se lahko dokoplje do večine btc?

 Država ljudem ne more preprečiti dostopa do bitcoina, lahko na lastno škodo sami sebi prepreči dostop do bitcoina. Vsak, ki ima dostop do interneta, lahko bitcoin uporablja brez dovoljenja oblasti. Še več, bitcoin je v resnici zgolj programski zapis in ga v demokratičnih državah ščiti ustava pod pravico do svobode govora. Lahko seveda prepove trgovanje z bitcoinom ali ga obdavči, vendar bo na ta način le izgnala kapital iz svoje jurisdikcije, saj se lahko bitcoin v nekaj minutah prestavi iz enega naslova na drug. Bitcoinerji bodo tako zapustili represivni režim in se preselili v svobodnejšega, kot je denimo republika Salvador, ki ga je leta 2021 že uveljavila kot zakonito plačilno sredstvo. Do večine bitcoina se ne more dokopati nihče, saj je njegova zaloga absolutno omejena, kar pomeni, da bi za vsak nadaljnji bitcoin država morala ponuditi eksponentno večjo vsoto fiata, dokler ne bi cena enega bitcoina narasla do take mere, da bi državni sistem tonil v stečaj, saj ne bi bil sposoben vzdrževati javnega sektorja zaradi hiperinflacije lastne valute. Prav tako pa ljudje bitcoin držijo tudi zaradi njegove uporabnosti, zaradi česar ga v celoti nikoli ne bodo pripravljeni predati državnim entitetam.

Druge kriptovalute porabijo veliko manj elektrike in omogočajo veliko hitrejše transakcije. Ali lahko katera nadomesti btc, ki zgleda proti njim okoren? Ustanovitelja ethereuma (ETH), sta dva ameriška ekonomista pravkar predlagala za letošnjo nobelovo nagrado za ekonomijo?

Bitcoin v svojem bistvu ni plačilno omrežje, temveč celosten monetarni sistem, grajen v slojih. Njegov prvi sloj – blockchain – je sistem za doseganje poravnav, kjer se končne poravnave med uporabniki dogajajo nekaj velikostnih razredov hitreje, kot pri kateremkoli konkurenčnem poravnalnem sistemu, kot so denimo Fedwire, SWIFT in BRICS Pay. Ko je transakcija enkrat vključena v nov blok znotraj verige blokov, je poravnava opravljena. To v povprečju traja 10 minut, medtem ko mednarodne poravnave med centralnimi bankami vzamejo nekaj delovnih dni ali celo tednov. Na višjih slojih bitcoinovega ekosistema, denimo v omrežju lightning, ki je pomožno omrežje, pripeto na bitcoinovo verigo blokov in omogoča instantne transakcije majhnih zneskov, pa se transakcije dogajajo celo hitreje kot pri največjih plačilnih sistemih, kot so visa, mastercard ali paypal, hkrati pa se ohranja decentraliziranost. Kritiki bitcoinove hitrosti transakcij ne razumejo koncepta denarnega omrežja, grajenega v slojih. Ne razumejo tudi delovanja tehnologije veriženja blokov z mehanizmom dokaz-o-delu, ki je temelj bitcoina in mu zagotavlja zanesljivost, varnost in odpornost na posege s strani oblasti in drugih akterjev.

Nobelova nagrada za ekonomijo ne obstaja in ni bila nikoli del zapuščine Alfreda Nobela, temveč gre za nagrado, ki jo podeljuje švedska centralna banka v spomin Alfredu Nobelu. V resnici pa gre za titulo, ki si jo med seboj podeljujejo fiatni ekonomisti in centralni bankirji, katerih praktični dosežki so posmehljivi, saj so njihova dejanja in nazori svetovno gospodarstvo večkrat pahnili v globalno krizo. Med nagrajenci je med drugim ekonomist Paul Samuelson, ki je v svojem slavnem ekonomskem učbeniku tudi po razpadu Sovjetske zveze zatrjeval, da bo sovjetski ekonomski model, temelječ na centralnem načrtovanju gospodarstva, prevladal nad ameriškim kapitalističnim modelom. Nobelovo nagrado iz ekonomije bi si zaslužili Ludwig von Mises, Carl Menger, Murray Rothbard ali Satoshi Nakamoto, katerih ekonomske teorije in dosežki so svetu ponudili mnogo več dobrega kot zagovorniki inflacije.

Brez elektrike ni btc, in elektrika je največji problem btc?

 Brez elektrike ni marsičesar, vključno z bitcoinom. V teoriji bi bitcoin sicer lahko poganjali s kulijem in listom papirja, v praksi pa je to neizvedljivo. Mnogi kritiki bitcoin napadajo zaradi njegove porabe elektrike ali pa svarijo pred njegovim obstojem v primeru dolgotrajnega globalnega izpada elektrike. Resnica je, da je elektrika podobna odkritju ognja. Ko smo se ogenj enkrat naučili prižgati, smo to znali tudi, ko je ugasnil. Enako velja za elektriko, saj že pridobljenega znanja ne izgubimo kar tako. Kar se tiče kritik glede energetske porabe pri bitcoinu, gre zgolj za nerazumevanje delovanja energije. Energije se, kot vemo, ne da ne uničiti niti ustvariti, temveč zgolj spremeniti njeno obliko. Za naše potrebe je energije v vesolju neskončno, kar pomeni, da jo moramo zgolj pridobiti v ustrezni obliki za naše potrebe. Bitcoin uporablja električno energijo, ki jo pridobivamo iz energetskih virov, ki se nahajajo izven velikih urbanih središč na odročnih lokacijah, saj sta tam povpraševanje in posledično cena elektrike nizka. Ti viri energije so večinoma geotermalni, vodni, nuklerani ali pa sončni in vetrni zaradi subvencij in ne fosilni. To pomeni, da bitcoin ne odžira elektrike tistim, ki jo nujno potrebujejo niti ne dviguje njene cene za gospodinjstva ali onesnažuje ozračja. Ravno obratno, rudarji bitcoina so spodbujeni, da iščejo najugodnejše vire energije in na teh lokacijah zgradijo infrastrukturo, kar nudi številna delovna mesta in bo v prihodnosti verjetno tudi privabljalo ljudi, da se preselijo na lokacije, kjer so rudarji zgradili novo električno infrastrukturo.

Ali porabi btc za svoj obstoj več elektrike, kot je porabi svetovni bančni sistem za svoj obstoj?

Najverjetneje ne, če upoštevamo vse naprave in infrastrukturo, ki je potrebna za vzdrževanje finančnega sistema, jo bo pa kmalu, saj skupna poraba energije omrežja zanesljivo raste, kar mu zagotavlja varnost in zaščito pred posegi. Energija je nekako vir bitcoinove vrednosti, zaradi česar ne drži, da za bitcoinom ne stoji nič fizičnega, ker je podprt z ogromno energije, ki je sestavni del fizičnega sveta.

Stroški rudarjenja so vedno večji, nagrade za rudarje vedno manjše?

Rudarjenje je eden največjih približkov prostotržni industriji. Je povsem neodvisno od geolokacije, vira energije ali bližine mest in poslovnih središč. Na prostem trgu, kjer obstaja popolna konkurenčnost, bo dobičkonosnost padla na nič, kar pomeni, da bodo v povprečju uspešni zgolj najučinkovitejši rudarji. Dobičkonosnost rudarjenja je odvisna od enega samega faktorja – cene kilovatne ure elektrike. V kolikor lahko elektriko pridobivamo ceneje, kot je vrednost nagrade, ki jo z rudarjenjem prejmemo, bomo ostali na površju, v nasprotnem primeru pa potonili. Ko enkrat imamo cenovno ugoden vir energije, potrebujemo samo še dostop do interneta in rudarsko opremo in lahko rudarimo bitcoin. Nagrada za rudarjenje blokov je sestavljena iz transakcijskih provizij in novih kovancev, ki nastajajo po vnaprej določenem urniku. Število novih kovancev, ki nastanejo v novem bloku, se na vsaka 4 leta razpolovi, dokler ne bo prirudarjenjen zadnji delček bitcoina nekje leta 2140 in bo celotna zaloga kovancev ustrezala 21 milijonom bitcoinov. Potrebno je omeniti tudi, da se vsak posamezen bitcoin deli na 8 decimalnih mest, zaradi česar število 21 milijonov ni premajhno za potrebe gospodarstva, saj bi bitcoin po potrebi lahko razdelili še na manjše enote. Kompenzacija rudarjem za padajoče število novih kovancev so transakcijske provizije. Ker je čakajočih transakcij v povprečju več, kot jih je možno zapakirati v naslednji blok, morajo uporabniki rudarjem plačati provizijo, s katero si lahko zagotovijo prednostno mesto v čakalni vrsti.

Ali so lahko stroški transakcij prepreka za nadaljni vzpon btc?

Stroški transakcij bodo s časom naraščali, saj bo vedno več uporabnikov, ki bodo bitcoin želeli pošiljati, zaradi česar bo potrebno manjše transakcije opravljati na višjih slojih omrežja, na prvem sloju pa se bodo transakcije bodisi združevale v večje zneske s pomočjo posrednikov, ali pa bodo na tem sloju potekale zgolj poravnave večjih vsot, ki zahtevajo zanesljivost in varnost. To ni prepreka, temveč neizogiben del bitcoinovega razvoja v globalni denarni sistem.

Lahko napišete še nekaj, največ pet, vrstic o sebi.

Sem magistrand Ekonomske fakultete v Ljubljani, alumen inštituta Mises in tajnik Bitcoin društva Slovenije. Svoje poslanstvo sem našel v širjenju zavednosti o zanesljivem denarju, ekonomski pismenosti in pomembnosti bitcoina za prihodnost mlajših generacij, ki bodo nosile breme nevzdržnega dolžniškega sistema, v katerem živimo. Upam, da bo moje delo motiviralo čim večje število ljudi in bodo ta področja tudi sami raziskali.